Nisem vedel kaj naj in sem pač posnel nek video, čisto brezveze je, ne ga gledat, toliko je pač, da sem zopet nekaj prilepil, nekaj deklamiral, pel hvalospeve in podobna jajca. V glavnem, še vedno brez protetike in zato bolj tako vse skupaj. Toliko, da ne boš rekel, da te pred gledanjem nisem opozoril. Ni za gledati, še manj za poslušati, toliko da je pač še ena objava v mesecu novembru, enajstem mesecu. Idi raje na kavo,bo bolj pametno.
Včasih pravimo, kako nam je dolgčas. Ko nam kdo predlaga kaj bi lahko naredili pa imamo na stotine izgovorov, da tega ne bi rabili storiti. In tako gremo skozi celo življenje isto. Jamramo 300 na uro, da pa bi kaj naredili pa bolj težko. Jaz sem se opogumil in bom to naredil, čisto 100 peocentno ne verjamem, vem, da ne bom mogel reči, da tega pa nisem naredil. In še 50 izgovorov zraven, zakaj nisem.
Avdio: Jaz sem začel. Pa ti?
V predalu, daleč na koncu se je danes zasvetil moj stari ročni snemalnik, snema MP3 in mono verzijo. In ni mi dlo miru, dokler ga nisem nafilal z dvema baterijama in posnel na brzaka današnjo Nakladalko. Današnja tema kar nekaj. A se mi zdi, da še vedno stari Sony ni za v smeti.
Avdio: Sam s seboj
V mesecu juliju sem si nabavil novo kamero, športno kamero Dji OSMO Action4. Vem, vem, GoPro je dosti boljša kamera, naredi videe za pet, sin jo ima in je ful zadovoljen, a jaz za moje potrebe ne potrebujem tako odlične kamere, če za pol manjši izdatek imam sedaj svojo športno kamero, ki zadovoljuje vse moje potrebe. Prvi sestavljen video, ko sem se podal na teren z njo. Ne daleč, samo do kolodvora, ker ni bil ravno sončen dan.
