Otroški spomini so najlepši!
Vsa nedolžnost, brez pretiravanja, laži, tekmovalnosti. Čista beseda, čist spomin na nek dogodek ali več njih. Pri srcu nam postane topleje, kar nekako zažarimo v obraz. Otroštvo je vsaj zame, najlepše življenjsko obdobje.
Audio gradivo: Spomin na otroštvo
Malo nakladanja o minljivosti časa.
Ni glih neko znanstveno delo, ampak pogled in zapis v možganih osebka, ki miga tukaj in sedaj in še nekaj časa bo. Migal, mislim. Nakladanje nakladača v oddaji Nakladalka. Kaj čejš še bolj smotanega?
Audio gradivo: Junij bo minil, je, še ni
Grad Viltuš - propadajoča lepota
Ne vem po kom imam tole, da me zanima zgodovina? Po mami sigurno ne, mama ni bila nikoli za takšne hece. Pa dobro, ali ima kaj veze po kom? Nima, v glavnem, da se meni dopadne te pa je kak je, kaj te čejš?! Grad, ki še kljub počasnemu a sigurnemu propadu pokončno stoji na svojem mestu in pozdravlja občasne obiskovalce.
Audio gradivo: Grad Viltuš in nekaj malega o njem
Škoda, da se nekateri vračajo na sceno po napačni poti.
Govorim o gostinstvu, o lokalih, kateri premorejo še tisto malo, kar se imenuje hrana, prehrana, malica, a la cart in kaj vem koliko je še imen za tole. Počasi bo imen več kot pa dobrih gostiln in vedno bolj si bomo lahko na glas zapeli tisto Andrejevo, Vse manj je dobrih gostiln.
Audio gradivo: Gostišče Pri treh lipah proti drugim
Link na njihovo stran
Kakšno kratko obdobje kar prehitro mine.
Sploh, če govorimo o obdobju meseca ali dveh. Jaz, če si ne bi pisal ali posnel kaj in kje, bi bilo vse zaman, ko bi želel obujati spomine. Moj multitasking je že pregorel in ni več kot 30 let nazaj. Vseeno pa še imam nekaj spomina, ki ga včasih malo kombiniram. Včasih pa niti to ne pomaga.
Gramoznica Rače - a si sploh kdaj slišal za to?
Ojla banda od piceka ali kako se že reče? Sobotno jutro sem izkoristil v nulo. Že dolgi ni bilo tako lepo presenečenje, ko sem prišel na novo lokacijo. Kar dogajalo se mi je. Res, ono veš, ko prideš pa bi kar ostal, kak je tu vredik, stari! Se vidimo kmalu!
Zmedenost, zmeda ali pojmi malo drugače .
Ko te kdo vpraša, čuj, kak te je pri vas v Maribori? Kaj mu te čejš odgovorit? Čuj, nea vem! Ali mu dodaš še kaj več? Vsake oči imajo pač svojega malarja, in, kar je za enega wooow je za drugega bruh in tako dalje in tako naprej. Malo sn se sprehodo po mejsti in si posnel za spomin kak je blo.
Govorijo mi o njih, a meni ne pomaga kaj dosti.
Se tudi vam kaj podobnega kdaj zgodi? Pripeti? Ne da ne?! Saj sem vedel, to se dogaja samo meni. Meni luzerju. Meni, ko klikerji delajo po svoje in dojemam ta svet ter okolico po svoje. Dojemam jo tako, da je meni lažje, hitreje razumljivo, kar lahko pri tretji osebi v kolikor ji želim obrazložiti povzroči travme.
Vsake toliko nam klikne nekaj na vrhu glave, da nismo več isti.
Danes sem se zopet malo posvetil memoriji, spominu, a na bolj živahni, enostavnejši način, kaj in kako pa kdaj in s kom oziroma kako lahko tudi brez stvari, na katere smo pozabili, govorim o stvareh, znanju, kateri so nam padli iz spomina ali pa so se zakopali bolj globoko kot so bili in mi ne najdemo več poti do njih.
Kar kurijo in kurijo! Dosti že imam tega!!!
Jaz sem starejša generacija, jaz se nena grem teh 30 pa plus temperatur. Saj ne rečem, poletje je in more biti toplo, ampak toplo, ajde tja do 28 stopinj, ne pa 32 stopinj ali več. Srčni bolniki, astmatiki, starejši, težje osebe in še koga bi lahko naštel, ko ima z temi temperaturami velike probleme.
Voda, ptički, travica, ja pa iiiiiiiiiiii!!!!!!!!!!
Tako nekako sem bil verjetno za slišati danes zjutraj ob prihodu na mojo točko - Rački ribniki. Pa še ni bila visoka temperatura, kaj bi se šele zgodilo, da bi bilo že preko 30 stopinj??? Raje ne pomislim, res ne! Labodi še tam na onem koncu ribnika, v miru jutra, ta levi pa že živahen. Se skozi nekaj dogajalo.
Rački ribniki - ne vem kolkič že
Začelo se je. Začeli so se. Še prehitro bodo fertik!
Kaj te čejš? Tak pač je, stari. Malo sem posnel o dopustu, dopustih, ljudeh, kateri gredo na dopust, o krajih in še bi lahko kaj napisal, samo potem ne bi imelo smisla prilepiti avdio datoteke, ko sem s svojim milim nebo zvočnim glasom pripovedoval o dopustu.
Opekarna, železniško križišče, vas.
Tri besede za naselje Pragersko. Eni pravijo, da je trg, malo večja vas, malo mesto. Jaz pravim, da je naselje z prijetnimi ljudmi, z mojo ljubeznijo, železnico ter okoli ima ogromno zelenih površin. Da ne pozabim na ribnik. Malo vstran jih najdeš še več. Rad zahajam na Pragersko. Se vidimo čez nekaj dni.
Na pomoč! Vročina! Help! SOS!
Malo po šesti jaz že na terenu. Zakaj? So rekli, da bo 30 in jaz ziher, ampak res ziher, ne bom zunaj v tisti mikrowelle pečici. Hvala lepo! Lepo tebi biti, meni ne. Adijo pamet. Jaz ob devetih sparkiral svojo zverino in v zavetje svojega stanovanja. Dan bom preživel v družbi psičke, mačka ter dveh ventilatorjev. Raje prisluhnite oddaji!
Sobota ali Trije ribniki so tudi fajn
Meni super kraj za nabijanje sveže energije.
Pa ta mir, sprostitev, ptice, polja, makadamska cesta. Vse to in še kaj me veže na mladost na vasi. Na trenutke, ki so bili super in nikoli več ne bodo se ponovili, pa, če se ljudstvo trudi še 50 let. Kar je bilo, je v mojih spominih, to kar je, je žalostna slika sodobnega časa. Bljak!
