Odhaja.....leto 2022!
In prav je tako. Kot vse drugo, je tudi leto minljivo. Leto, ki nas je napolnilo s spomini, razočaranji, veseljem in žalostjo. Vse kar doživimo preko leta je sestavni del naših življenj. Pa naj bo to nam prav, ali pa ne.
Avdio zapis: Adijo 2022!
Hojla!
Zjutraj sem si rekel, kaj ko bi jaz danes se malo lotil mojih spominov za to leto in tako sem....... No, tako je nastalo kar je nastalo. Mix, kaos in zmeda vsega po malem, kar ste pri meni že itak navajeni. Te pa prisluhnite pa lep dan!
Avdio zapis: Ko nekaj želiš, a ne gre
Zdravo!
Tako, pa še samo 4 mesece in 24 dni in bo Božič! Mine leto prej, ko si mi sploh želimo ali pa tako hitro, kot mine naše jamranje kako dugo bo leto malo po prvem januarju. Ja, ja, ja. Samo jamraje nas je. Prijetno poslušanje!
Avdio zapis: Osmi!!!
Poznamo slike v votlinah, prvi zapisi, hieroglifi in sodobni binarni zapisi.
Če pa pogledamo v naše življenje, v naš obstoj in kako se je zapis podatkov razvijal se spomnimo lista papirja in svičnika, potem nalivnega peresa, kemičnega pisala do nekih nul in enic, ki si sledijo v nekem čudnem vzorcu zapisa in arhiviranje dobi novo obliko. Pa so ti podatki res tako varni pred izbrisom?
Avdio zapis: Od pisane do umetne pisave
Stražun še kuj zakon!
Nekateri kraji, dogodki ali trenutki se ti tako vpišejo v srce, da se jih vedno rad spominjaš. Da se vedno rad vračaš k njim in vedno znova si prikličeš lepe dogodke, kateri preženejo sive oblake nad teboj.
Avdio zapis: Stražun je zakon!
Otroški spomini so najlepši!
Vsa nedolžnost, brez pretiravanja, laži, tekmovalnosti. Čista beseda, čist spomin na nek dogodek ali več njih. Pri srcu nam postane topleje, kar nekako zažarimo v obraz. Otroštvo je vsaj zame, najlepše življenjsko obdobje.
Audio gradivo: Spomin na otroštvo
Vsake toliko nam klikne nekaj na vrhu glave, da nismo več isti.
Danes sem se zopet malo posvetil memoriji, spominu, a na bolj živahni, enostavnejši način, kaj in kako pa kdaj in s kom oziroma kako lahko tudi brez stvari, na katere smo pozabili, govorim o stvareh, znanju, kateri so nam padli iz spomina ali pa so se zakopali bolj globoko kot so bili in mi ne najdemo več poti do njih.
Začelo se je. Začeli so se. Še prehitro bodo fertik!
Kaj te čejš? Tak pač je, stari. Malo sem posnel o dopustu, dopustih, ljudeh, kateri gredo na dopust, o krajih in še bi lahko kaj napisal, samo potem ne bi imelo smisla prilepiti avdio datoteke, ko sem s svojim milim nebo zvočnim glasom pripovedoval o dopustu.
Spomin imam za konja ubiti!
Kaj sploh to dejansko pomeni? Je toliko dober ali toliko slab? Je začetek brisanja memorije ali je še kaj zaloge v skladišču na podstrešju našega telesa? Se nam dozdeva ali smo res postali vedno bolj pozabljivi? Pa kako se meni to lahko zgodo, kerlcu, kot sem jaz, da pozabim tri stvari, po katere sem šel v trgovino???
Polni vsega, od mesa do peciva
Praznik kot praznik. Namenjen žrtju, obiskom. Zajček, jajca, hren in še kakšna dobrota na vseh mizah kamor nas zanese pot na te dneve. Za mene prvi praznik od dveh, ki ju častim, če bi tako rekel. Ko pa se praznik poslovi in se življenje vrne v meje normale, nam ostanejo spomini in kakšna fotografija.
Pregled praznika in na današnji dan
Guten tag!
Pomlad počasi že trka na vrata, hoteli Grm se počasi pripravljajo na svoje prve obiskovalce. Narave si odeva novo, osveženo obleko, polno čistih in jasnih barv. Mi, človečeki, pa si že tudi ogledujemo kam in kaj in kje se bo dogajalo, da jo tja popihamo ter si domov prinesemo kakšen spomin.
