Pozdravljeni vsi!
Včasih se zgodi kak čudež, ne glede ali je to v našem življenju, dnevu, letu. Ali pa je to kar tako, presenečenje! In pravimo kako radi imamo presenečenja, a smo včasih poleg presenečenja še zgroženi. Hja, niso vsi dogodki v času našega življenja samo pozitivni. So včasih tudi, kako bi rekel, kakšni kisli. A poglejmo resnici v oči. Vse preživimo in se ob tem še celo kaj naučimo.
Audio zapis: Ptujsko morje, kam si šlo?
Juhuhu! Pa še kaj zraven.
Sobotno jutro me je pognalo v naravo, v mobilni studio, kjer sem imel s seboj tajnico. Malo nakladal o tem in onem, ogled hiše, kakšna beseda o dopustu ter družbene zahteve. To zadnje je sploh mimo.
Avdio zapis: Od dopusta do zahtev
Tu pa tam zaluta kak turist.
Belgijska turista v Berlingu na dopust. Super. Fajn. Cool! Samo na veliko potrebo ali akanje pa le idi vsaj malo dalje od ceste, ne samo meter od cestišča in beli WC papir ja, ne pa serviete za brisanje z benko špuro, ki gleda v nebo.
Avdio zapis: Belgijca, Berlingo ter človeški spominki
Stražun še kuj zakon!
Nekateri kraji, dogodki ali trenutki se ti tako vpišejo v srce, da se jih vedno rad spominjaš. Da se vedno rad vračaš k njim in vedno znova si prikličeš lepe dogodke, kateri preženejo sive oblake nad teboj.
Avdio zapis: Stražun je zakon!
Malo nakladanja o minljivosti časa.
Ni glih neko znanstveno delo, ampak pogled in zapis v možganih osebka, ki miga tukaj in sedaj in še nekaj časa bo. Migal, mislim. Nakladanje nakladača v oddaji Nakladalka. Kaj čejš še bolj smotanega?
Audio gradivo: Junij bo minil, je, še ni
Grad Viltuš - propadajoča lepota
Ne vem po kom imam tole, da me zanima zgodovina? Po mami sigurno ne, mama ni bila nikoli za takšne hece. Pa dobro, ali ima kaj veze po kom? Nima, v glavnem, da se meni dopadne te pa je kak je, kaj te čejš?! Grad, ki še kljub počasnemu a sigurnemu propadu pokončno stoji na svojem mestu in pozdravlja občasne obiskovalce.
Audio gradivo: Grad Viltuš in nekaj malega o njem
Gramoznica Rače - a si sploh kdaj slišal za to?
Ojla banda od piceka ali kako se že reče? Sobotno jutro sem izkoristil v nulo. Že dolgi ni bilo tako lepo presenečenje, ko sem prišel na novo lokacijo. Kar dogajalo se mi je. Res, ono veš, ko prideš pa bi kar ostal, kak je tu vredik, stari! Se vidimo kmalu!
Kar kurijo in kurijo! Dosti že imam tega!!!
Jaz sem starejša generacija, jaz se nena grem teh 30 pa plus temperatur. Saj ne rečem, poletje je in more biti toplo, ampak toplo, ajde tja do 28 stopinj, ne pa 32 stopinj ali več. Srčni bolniki, astmatiki, starejši, težje osebe in še koga bi lahko naštel, ko ima z temi temperaturami velike probleme.
Voda, ptički, travica, ja pa iiiiiiiiiiii!!!!!!!!!!
Tako nekako sem bil verjetno za slišati danes zjutraj ob prihodu na mojo točko - Rački ribniki. Pa še ni bila visoka temperatura, kaj bi se šele zgodilo, da bi bilo že preko 30 stopinj??? Raje ne pomislim, res ne! Labodi še tam na onem koncu ribnika, v miru jutra, ta levi pa že živahen. Se skozi nekaj dogajalo.
Rački ribniki - ne vem kolkič že
Na pomoč! Vročina! Help! SOS!
Malo po šesti jaz že na terenu. Zakaj? So rekli, da bo 30 in jaz ziher, ampak res ziher, ne bom zunaj v tisti mikrowelle pečici. Hvala lepo! Lepo tebi biti, meni ne. Adijo pamet. Jaz ob devetih sparkiral svojo zverino in v zavetje svojega stanovanja. Dan bom preživel v družbi psičke, mačka ter dveh ventilatorjev. Raje prisluhnite oddaji!
Sobota ali Trije ribniki so tudi fajn
Meni super kraj za nabijanje sveže energije.
Pa ta mir, sprostitev, ptice, polja, makadamska cesta. Vse to in še kaj me veže na mladost na vasi. Na trenutke, ki so bili super in nikoli več ne bodo se ponovili, pa, če se ljudstvo trudi še 50 let. Kar je bilo, je v mojih spominih, to kar je, je žalostna slika sodobnega časa. Bljak!
Voda, trava, ribe in ljudje!
In seveda, moja malenkost, Renato, ki ne smem manjkati. Nikjer. Sem kot podrepna muha. Tista tečna, ki misli, da bo se svet podrl, če je ne bo zraven. In, kaj reči na to? Nič, a ne? Te vsaj gre od doma malo 😀 Gnida stara! No, v glavnem, še ena točka, katero je potrebno obiskati ali kot ribič, kot družina z otroci ali kot par.
Še malo o času, ko me ni bilo tukaj.
Ker so bili lepi dnevi, sončni, kateri so kar vabili, da se gre malo naokoli, sem se podal še malo na potep. Po bližnji okolici, toliko, da se ve. Saj v polmeru 40 kilometrov imamo ogromno izletniških točk. Žal za premnoge ljudje niti ne vedo, pa so streljaj od njihovega doma.
Opisani kraji:
Ranca Ptuj
opazovalnica ptic na ptujskem jezeru
Slovenska Bistrica - Vintgar
Cezlak - kamnolom
Majšperk - Hamra
Drugi del popotovalnega dnevnika
