Meni super kraj za nabijanje sveže energije.
Pa ta mir, sprostitev, ptice, polja, makadamska cesta. Vse to in še kaj me veže na mladost na vasi. Na trenutke, ki so bili super in nikoli več ne bodo se ponovili, pa, če se ljudstvo trudi še 50 let. Kar je bilo, je v mojih spominih, to kar je, je žalostna slika sodobnega časa. Bljak!
V njega prideš iz več smeri.
Ena od njih je iz smeri Pobrežje. Mestna četrt Pobrežje, mešanica hiš, blokov, stanovanjskega dela, industrije, trgovinskega dela. Pobrežje je močno. Pridi na Pobrežje, če si vupleš! Asfaltna pot, ki se zapelje v Stražun, zna privabiti kar nekaj ljudi vsak dan. Ne glede na starost, ko vidiš te ljudi, vsi veselega ter krepkega koraka.
Kdaj si nazadnje obiskal starše?
Ne, ne, mislil sem kraj Starše, malo južno od Maribora. Ni daleč, a dovolj daleč, da si poiščemo kakšen recimo temu piknik plac po domače, plac, kjer se bomo malo odpočili, kaj pojedli, se malo relaksirali in potem z kakšno fotko za spomin se vrnili v norišnico vsakdana. Morem priznati, da nikoli v življenju do pred par dni nisem slišal za Starševski ribnik. Bo potrebno se kdaj še vrniti. Meni se je dopadlo.
