Z veliko danes jemo!
Super, še en osebni praznik. Sicer ne rojstni dan, ampak, ahči ti to, god. Včasih, še v začetku 20. stoletja se je god praznoval bolj kot rojstni dan. Ja, ampak, to je bilo včasih. Nekoč, tam daleč nazaj, medtem, ko danes se bolj redko kaj praznuje, saj veš, stane to malo preveč, pa še šinfajo nekateri, da ne vem kaj, da celo upajo, da bo drugič bolje. Potem pa si naredi sam pa uživaj!
Avdio zapis: God
Včasih se kar izgubimo med besedami. Tri ali štiri besede za opis nekega dogodka.
Iščemo pravo besedo, a izberemo najmanj primerno. To ugotovimo kasneje, ko se ne da nič več popraviti. Je pač kar je. In tako iz dneva v dan, ker z leti ne razmišljamo več preveč o tem, pač nekaj rečemo. In zakaj je nastalo toliko besed za eno stvar? Kriv je samo en, človek. In, če še pogledamo selitev. Eni se ne bi selili nikamor. Tu sn doma! Jas nena grem nikamor! Zakaj ne? Kaj je narobe s tem, da se seliš? Mogoče še bi kdo, a nima dovolj za sabo vlačiti. Bi sosedje videli samo nekaj škatel pa nič drugega. Ne, ne, ne, take sramote pa si ne bom delal.
Avdio zapis: Veliko besed in malo selitev
Stražun še kuj zakon!
Nekateri kraji, dogodki ali trenutki se ti tako vpišejo v srce, da se jih vedno rad spominjaš. Da se vedno rad vračaš k njim in vedno znova si prikličeš lepe dogodke, kateri preženejo sive oblake nad teboj.
Avdio zapis: Stražun je zakon!
Malo nakladanja o minljivosti časa.
Ni glih neko znanstveno delo, ampak pogled in zapis v možganih osebka, ki miga tukaj in sedaj in še nekaj časa bo. Migal, mislim. Nakladanje nakladača v oddaji Nakladalka. Kaj čejš še bolj smotanega?
Audio gradivo: Junij bo minil, je, še ni
