Lep pozdrav!
A smo ali nismo? Seveda smo! Zakaj ne bi bili, a ne de? Se nam dogaja tristo na uro. Stvari okoli nas so samoumevne in dostikrat povezane z realnostjo ali pa...... Ok, vidim, da morem nehati. Vikend in sobota mi škodita. Raje prisluhnite tokratni oddaji!
Avdio zapis: Stari, kak je pa to zmešano
Zdravo? Kak je? Si vredik? A ti je, da prestaviš truplo kam drugam? Si za? Ha? A greva? Daj, da te ne bom prosjačo! Pa kaj se daš prositi? Ok, če ti ne paše, hvala, grem kar sam. A drugič? Ne se hecat, stari.
Avdio zapis: Na izlet
Pozdravljeni!
A veste, kateri dan v letu je bil včasih meni najbolj stresen? Ne?! Rojstni dan. Priprave in vsa ostala jajca. Koga, koliko, bo dovolj, bodo zadovoljni? Pa kritika, lahko bi bilo bolje. Hvala dragi moji za te rože. Imejte se!
Avdio zapis: Rojstni dan
Dober dan!
Poletje!!! Jeeeee! Enim v veselje, drugim v malo manjše veselje, a skoraj vsi z isto mislijo, gremo nekam, čuj! In nekateri bodo res šli, drugi se bodo malo obotavljali in tretji, najslabši jagodni izbor človeštva, stalno iskali izgovore, da ja ne bi rabili kam iti. Ma, pejte, saj veste kam! Čakali več kot pol leta na bolj toplo, sedaj pa takole?!
Avdio zapis: Gremo nekam!
Dober dan!
Hja, leto se počasi poslavlja, mi delamo nekakšne zaključke o tem in onem. Seveda je vse skupaj samo toliko, da pač mine čas. Kaj pametnega iz naših zaključkov težko naredimo. Pač, da si damo delo in se hvalimo kaj smo vse počeli. In tako sem jaz danes mislilo narediti en podcast, v katerem bi naredil rahel pregled od začetka mojega dela z podcasti do danes, kaj vse sem nabavil in ostalo, a nastal je takšen avdio zapis.
Avdio zapis: Avtor sam ne ve, kaj bi povedal
Včasih se kar izgubimo med besedami. Tri ali štiri besede za opis nekega dogodka.
Iščemo pravo besedo, a izberemo najmanj primerno. To ugotovimo kasneje, ko se ne da nič več popraviti. Je pač kar je. In tako iz dneva v dan, ker z leti ne razmišljamo več preveč o tem, pač nekaj rečemo. In zakaj je nastalo toliko besed za eno stvar? Kriv je samo en, človek. In, če še pogledamo selitev. Eni se ne bi selili nikamor. Tu sn doma! Jas nena grem nikamor! Zakaj ne? Kaj je narobe s tem, da se seliš? Mogoče še bi kdo, a nima dovolj za sabo vlačiti. Bi sosedje videli samo nekaj škatel pa nič drugega. Ne, ne, ne, take sramote pa si ne bom delal.
Avdio zapis: Veliko besed in malo selitev
Malo za nazaj nalagam, te pa se nabere.
Malo me je vmes leninitis napadel, te vročina, te nisem imel volje, da bi vse kar sem posnel, preposlušal in uredil ter prilepil sem gor. Te pa danes, na sam gospodov dan to delam. Kaj te čejš!
Avdio zapis: Za nazaj težje kot sproti
Sam s seboj - najlepši par
Včasih se nam pripeti, da pač izrečemo kaj na glas, ne da bi se sploh zavedli, ker smo bili tako zaverovani sami vase, da smo pozabili na druge ljudi v svoji okolici. Pač izletelo je iz ust, pa kaj sedaj? Naj se opravičim za to? Koliko ljudi misli, ampak samo misli kaj grdega, pa se nihče ne opraviči, ker se pač ne sliši.
Avdio zapis: Izguba samokontrole
Gremo žret!
Najbolj pogosta misel, ko nekdo nas povabi na piknik, rojstni dan ali na druženje. Žrli bomo, basali se bomo. Če ne v usta pa v servieto pa v torbico in domov. Zakon stari. Samo, da je priložnost, da se zastonj, free ali pa pojedina, če smo dali kaj cvenka poleg lahko prične. Samo, ko pa bom jaz na vrsti, jaz se ne bom tolko jebo z tem pečenjem in toliko vrst priloge. To in to ter to pa fertik. Kaj misliš, da sem arabski princ?
Avdio zapis: Grill, peka, žrtje
Ti si kriv! Ti si me v to vpela!
Verjetno ste kdaj komu že to rekli ali pa molče, tiho v glavi si predstavljali, kako ste vehementno to izrekli, ali kako se že reče? Kakorkoli že, nekdo vas je že potunkal, da ste se začeli ukvarjati z kakšno dejavnostjo o kateri si nikoli niste predstavljali, da bi jo Vi, vi, tako pomembna oseba sploh se lotila česa podobnega.
Avdio zapis: Kdo vam je kriv
Ure in minute kar kot strela mimo nas.
Nič ne vprašajo, ti je dovolj hitro? Bi raje bolj počasi? Nič! Enostavno švigne celo obdobje mimo tebe preden se zaveš. Ko pa se zaveš, te pa se čudiš, stari. Te se pa čudiš. Pa ko se več ne bi ničemur ne bi čudil. A tako že more biti, so rekli stari ljudje. Te pa naj bo po njihovo.
Avdio zapis: Čas kar teče mimo
Kakšno kratko obdobje kar prehitro mine.
Sploh, če govorimo o obdobju meseca ali dveh. Jaz, če si ne bi pisal ali posnel kaj in kje, bi bilo vse zaman, ko bi želel obujati spomine. Moj multitasking je že pregorel in ni več kot 30 let nazaj. Vseeno pa še imam nekaj spomina, ki ga včasih malo kombiniram. Včasih pa niti to ne pomaga.
Govorijo mi o njih, a meni ne pomaga kaj dosti.
Se tudi vam kaj podobnega kdaj zgodi? Pripeti? Ne da ne?! Saj sem vedel, to se dogaja samo meni. Meni luzerju. Meni, ko klikerji delajo po svoje in dojemam ta svet ter okolico po svoje. Dojemam jo tako, da je meni lažje, hitreje razumljivo, kar lahko pri tretji osebi v kolikor ji želim obrazložiti povzroči travme.
Še zadnjič o njem - Stražun
Lepo jutro in v meni še neke stvari o Stražunu, katere sem želel zapustiti kot avdio prispevek. Kot moj pogled na zeleno oazo. Moj Stražun! Ne dobesedno, da ne bo kdo jezen. Oaza miru, ljudi, psov, ptic. Ko se srečamo se pozdravimo, čeprav se prvič in zadnjič tudi vidimo. A vsaj minimum kulture se prebudi v veliki večini. Seveda se najdejo tudi posamezniki, katerim si v napoto in breme, ker si tam in se srečate. Stražun, ostani del nas!
Predzadnji dan v mesecu
in meni se kar še dogaja. Dogaja in dogaja. Kar vre iz mene neka misel, ideja, poved, filozofija, mnenje. Prvo ne vem o čem bi, naslednji trenutek ne vem z čim naj začnem, ko je vsega toliko, da se ti meša poleg. Glede na to, da bi rad nekaj vseeno objavil, sem malo zaplaval v iskanju čistega pripovedovanja in nekaj pametnemu pogovoru doraslo.
