Poznamo slike v votlinah, prvi zapisi, hieroglifi in sodobni binarni zapisi.
Če pa pogledamo v naše življenje, v naš obstoj in kako se je zapis podatkov razvijal se spomnimo lista papirja in svičnika, potem nalivnega peresa, kemičnega pisala do nekih nul in enic, ki si sledijo v nekem čudnem vzorcu zapisa in arhiviranje dobi novo obliko. Pa so ti podatki res tako varni pred izbrisom?
Avdio zapis: Od pisane do umetne pisave
Koliko tega je res potrebno arhivirati?
Najbolj pogosto vprašanje odkar je človek začel z arhiviranjem, čeprav se je temu drugače reklo včasih, shranjevanje zapisov. Tehnika arhiviranja, smisel in cilj so se ves čas razvoja spreminjala. To, kar je bilo včasih zelo pomembno, je danes brez veze. Kaj sploh še to shranjujem? Za koga? Briši! Kako dolgo naj imam v arhivu? Na vsa ta vprašanja ni nekega recepta. Kolikor nas je posameznikov, toliko je tudi potreb po shranjevanju.
