Tak je tak!
Pa kakorkoli se to vidi, sliši. Ni slabo, je še kar užitno, a vseeno, samo, da čimprej mine. In tako bi lahko tudi opisal nekatere pregovore, reke, misli. So kratki, ga 2 krat ali 3 krat prebereš pa še vedno ti ni jasno, kaj je avtor želel povedati. To vam pišem, da boste vedeli kaj lahko pričakujete od današnje teme. Za nekatere suhoparna, dolgčas, zeh, bruh, a vseeno sem naredil tri dele. Kaj jaz vse znam in zmorem. Jebemtiš!
Servus!
Kak si? Čuj, jas sn vredi. Tak da, ja, no, mislim, zakaj pa ne? Saj veš?! Ali ne? No, pa vseeno, sem se odločil, da objavim, a veš? Ni glih neki presežek podcasta, je pa moje osebno mnenje, ideja, razmišljanje. Mogoče tudi malo v pomoč pri rešitvi, iz katere ne vidite trenutno izhoda.
Notranji piknik in ideje za pogovor
LP!
Ajoj!
Kakšen dan mi ideje, kaj bi lahko posnel kar vrejo iz mene, pride pa dan, ko sedim, bulim in prazno. Ziro, nafing, nula, manj kot nič. Ker pa sem pred dnevi z prijateljem Viktorjem imel malo debate, katere že dolgo nisem nikjer zasledil, sem sklenil, da moj pogled, moje mišljenje in znanje posnamem. In tule je:
LP!
Aloha!
Včeraj je bil 8. februar, kulturni praznik, dela prost dan. Rahlo moker, rahlo vetroven. a minil v brezdelju gospodovem. Kulture je zadnje leto tako malo, da se je samo še starejši prebivalci spomnimo.
France Prešeren, njemu smrt, nam kulturni praznik
LP!
