Dober dan!
Danes se bom delal pametnega in se važil kaj mi je uspelo, čeprav ne glih v prvo, da ne bo pomote. Niti v drugo ali tretje. Roko na srce mislim, da je bilo četrtič, ko sem rekel, pa da vidimo, kaj bo iz tega vsega ratalo. Mislim, nastalo. Bo rezultat, ki se pričakuje ali bo samo še en od mnogih poizkusov.
Glej, glej
malo živalco, ki teka sem in tja, obrača kolo in se prehranjuje v času budnosti, medtem, ko ji je smisel življenja spanje in vrtenje kolesa. In mnogi med nami smo jim zelo podobni, želeli to ali ne. Nas je ob tem vsaj malo sram, ali pa svojo sramoto želimo čim bolje zakriti, skriti. Če nekaj zelo dosti imamo ali zbiramo, se nam reče, da smo:
Kak si?
Vredi sn, zdaj, ko sn sam s sabo govoro. Je pomagalo, čuj. Lehko probaš še ti. Jaz ne bi, hvala. Zaka te ne? Ne rabim jaz takšne psihološke pomoči. Seveda ne, ti greš kuj do psihiča, v direkti stari. Gema, gasa!
Malo mi je laknulo, ko sn v samega sebe pogledo
Drage moje!
Na današnji dan se spomnimo tudi tisti med nami, ki bi pozabili, na vas. Saj moška družba danes govori le o Vas, drage moje. O smislu vašega obstoja, o skupnih poteh, o preživljanju obdobja na tem planetu. Vsaka od vas je nekaj posebnega. Vsaka od vas si zasluži, da vsaj na ta dan se počuti kot da je res na nekem visokem piedistalu.
