Ljudje so si že iz pamti veka izkali stvari, dneve ali predmete, ki bi jim nekaj več pomenili. Jih družili in jim dali vsaj za trenutek pozabiti na vsakodnevne težave. Lepo je imeti oziroma praznovati praznik, pa naj bo to god, rojstni dan ali pisanka ter novo leto. No, to slednje je nekoliko izgubilo na pomembnosti, ker je njegovo mesto prevzel božič.
Praznik, ki prihaja, nas bo pogostil z mesom, jajci, različnimi sladkimi dobrotami kot je pecivo in potica. Ja, orehova, tako dobra, pa nekaterim ne odgovarja. Žal! Vsako leto je slika ista. Ljudje begajo iz ene trgovine v drugo, vozijo cele gore na vozekih, kot, da se bliža sodni dan. Ali se res toliko poje? Če pa pride sestra z možem na obisk, pa otroci in vnuki in kaj vem kateri sosed. Osebno nimam praznikov v čislih. Vso to preseravanje okoli njih. Samo, da se vidi. Sam pomen ni niti drugotnega pomena ampak čisto tam nekje na koncu lestvice. Gesta je pomembna, da se spomniš na sočloveka, da mu daš toplo besedo, da vidi, da ni pozabljen. Ves blišč in ostali rompopom ni nič. Nima pomena, je brez veze. Praznik je čas, ko se družimo z družino, sorodniki in ljudmi, ki jih imamo radi ali pa jih spoštujemo. Čista jajca, to je nekoč bilo, po nekaterih familijah še to je. Kaj pa tisti, ki si niti minimuma tega vsega blišča ne morejo privoščiti? Kaj pa oni? Se kdaj spomniš na njiih? Imaš toliko jajc in boš letos nesel/nesla kakšen kos potice, jajčko ali pa kos mesa klošarju, ki sedi v parku? Ne! Ali je manj vreden? Ne, samo......
Praznik pride, je tukaj in odide. Pride drugi, ki prinese nekaj novega. Nekaj zanimivega. Nekaj enkratnega. Praznik je zato, da se praznuje in ne zato, da se za polno mizo nekdo od sorodnikov spomni pogreti neko zadevo, ki je kočljiva.
Uživajte v prihajajočem prazniku...veselo pisanko!
