En praznik, dve imeni
Velika noč ali Vuzem. Eno in ta isto. Saj veste, rdeči pirhi, potica, meso, jajca, hren, kruh in še kaj v sodobnem času. Prikaže se nam še kakšen zajček, ki nosi v košarici jajčka oziroma pisanke. V četrtek se zadnjič oglasijo zvonovi in potem ponovno v nedeljo, ker se je ovi vstal pa šel. V letu praznujem samo dva praznika, družinska in sicer Vuzem ter Božič. Potem še moj god in smo fertik! Gotof si!
Vse okoli nas, ves ekosistem
je poln odpadkov ali smeti. Imenuje naj vsak kakor mu paše, sranje je isto. Ker potrošniki kupujemo z očmi, so nam proizvajalci začeli dostavljati tudi manjše stvari v velikih, pisanih paketih v katerih je potem to, kaj bi mi naj kupili. In kaj je s to odvečno navlako? Odpad, smet. Pa je vsaj na ta račun artikel boljše kvalitete? Niti približno!
Nov, nov začetek, prvi
april. Mesec, ki je včasih prebudil ne samo naravo ampak tudi v nas mladih se je začelo nekaj dogajati, premikati. Z leti se rabi vedno več zagona, a to sploh ni današnja tema. Danes je dan norcev, idiotov, šaljivcev, ljudi, ki lažejo. Mark Twain je lepo rekel, da današnji dan je odziv ostalih 364 dni v letu kako se obnašamo. In imel je in ima še kako prav.
Mali, sladki, nekaterim smešni
cestne, še bolje ulične sluge. Veliko ste jih lahko srečali v obmorskih mestih, ko so odvažali smeti, vozili pošto ali peljali solato na tržnico po ozki ulici. Značilen zvok in sploh njihova hupa sta se zapisali marsikomu v srce in spomin. Ima tudi večjega brata, oblik pa toliko, da si že težko izbereš kaj bi si vzel.
