Jaz še nimam. Ti že imaš?
Ne, ne, pri meni še vse deluje kot novo, a star bučman krepko preko petdeset, nena se hecaj stari. Ste kihnili? Ali naredili, dragi moški, kakšne tri korake od mesta lulanja in ste začutili, da je nekaj kapljic končalo na spodnjicah? Če je to vse pogosteje, bi bil fajn pogovor z družinskim zdravnikom. Mogoče se da popraviti še samo z vajami.
Vse v belem in še zvoki zvonov
Čeprav je danes tega mnogo, mnogo manj kot leta nazaj, je še mogoče kanček upanja za človeštvo in čisto miceni korak za človeka. Kolega snemalec mi je rekel, da je za več kot 40% manj dela z porokami. Enostavno je ljudem predrago. Pa saj ni treba imeti 120 ljudi in ne vem kaj vse. Midva sva se ženila v sredo in letos napolnila 32 let zakonske zveze. Ha?! Kaj pa na to praviš?
Trinajst let in že zanosila!
To je včasih, v nekaterih plemenih še danes, nekaj čisto normalnega, medtem, ko v naši napredni družbi je to greh, cela pizdarija. Kako je lahko se to zgodilo? Kako je to sploh mogoče? Brezmadežno ali z madeži, to ni več vprašanje. Dete je na poti, ostalo ni več pomembno. Ne kazati na mlado dekle s prstom, ker ni bila sama. Tam je bil tudi on, ki je vedel kako se stvari streže. Pa nič od njega. Jeba stari, jeba.
Diten e mire!
Človek gre skozi več faz v življenju. Ena so lepa, druga niso, so pa zanimiva. Ene faze življenja nas označijo, etiketirajo, nekaterih se niti nismo zavedali, se jih ne spomnimo. A vsaka faza pusti neko posledico, pozitivno ali negativno. Nekaj kar nam pomaga skozi življenje ali pa nas ovira ali celo zavira na poti.
