Po daljši pavzi
sem sobotno dopoldne izrabil za obisk Krajinskega parka Šturmovci. Uživam v danem okolju. Ptice, veter, lepo pokošeni travniki, malo ljudi. Do sedaj sem srečal na moji točki snemanja samo dva sprehajalca. Sicer so sedaj, po zadnjem obisku posadili nekaj novih dreves na levi strani pri vhodu, uredili cesto, ki vodi skozi park. Lep sončen dopoldan je motil le veter, ki se je neutrudno zaganjal v vrhove dreves.
Konec tedna ali vikend
paket v dveh delih. Kakorkoli, kakšen vikend fraj, kakšen zaznamovan z delom v firmi ali doma. Lepi spomini, malo manj lepi spomini. Vse je odvisno, ali pa, večinoma je odvisno od vremena. Če je sonček, pa smo kljub temu malo dolgočasni, je vseeno lepše kot v deževnem vikendu. Bog, daj deža, ka bom lahko leža.
A tebe je kaj? Ne? Zanimivo.
Jaz pa sem v sebi odkril kar nekaj novitet. Jeba, sem pač odkrit in priznam, kaj bom tajil sam pred seboj? Kam te pridem? Mnogo nas je in vsak dan nas je več. Veliko je seveda prikritih osebkov, pa vendar tudi oni se štejejo zraven, želeli to ali ne. Zakaj zardevati in obračati pogled vstran, če te kdo vpraša, a ti jo imaš?
Trinajst let in že zanosila!
To je včasih, v nekaterih plemenih še danes, nekaj čisto normalnega, medtem, ko v naši napredni družbi je to greh, cela pizdarija. Kako je lahko se to zgodilo? Kako je to sploh mogoče? Brezmadežno ali z madeži, to ni več vprašanje. Dete je na poti, ostalo ni več pomembno. Ne kazati na mlado dekle s prstom, ker ni bila sama. Tam je bil tudi on, ki je vedel kako se stvari streže. Pa nič od njega. Jeba stari, jeba.
Mama, mati, muterli
Kakor koli otrok ali pa odrasla oseba pokliče žensko, ki mu je podarila življenje in sploh, dokler lahko pokliče to osebo in se mu ta oseba odzove, je sreča zapisana v štirih črkah: MAMA! Mam je vseh sort. Tako tiste, ki so cool preko onih normalnih, ki tu in tam kdaj povzdignejo glas do tistih, ki so to postale proti svoji volji.
