V njega prideš iz več smeri.
Ena od njih je iz smeri Pobrežje. Mestna četrt Pobrežje, mešanica hiš, blokov, stanovanjskega dela, industrije, trgovinskega dela. Pobrežje je močno. Pridi na Pobrežje, če si vupleš! Asfaltna pot, ki se zapelje v Stražun, zna privabiti kar nekaj ljudi vsak dan. Ne glede na starost, ko vidiš te ljudi, vsi veselega ter krepkega koraka.
Stražun, zelena pljuča Maribora
Vsako mesto, trg ali vas, si zasluži imeti vsaj en mali del zelenega bogastva, gozd, gozdiček. Imeti to zeleno pašo za oči in dušo ter telo. Kraj užitka in sprostitve. Kraj srečanja. Mogoče tudi ljubezni. In vedno ima naš Stražun sprehajalce, dnevne, tedenske, ni pomembno, samo, da ima svoje ljudi, katerim nekaj pomeni in kateri mu vračajo tu tako, da ne puščajo smeti v njem.
Nazaj na Ptuj me pelje siva pot.
Zadnje čase se kar pogosto vračam na Ptuj in njegovo okolico. Bi skoraj bilo lažje, če bi se preselil na Ptuj :) No, slabo ne bi bilo. Iz rimskih časov kot Petovia se je razvil kraj v celovito mesto z bogato zgodovino. Reka Drava prinaša novice iz severa in odnaša kaj še ostane naprej proti jugu. Stare zgradbe, mestni trg, mostovi, Ranca. Vse to in na samem vrhu ptujski grad, ki mogočno bdi nad mestom. In tu najdeš tudi opazovalnico za ptice.
Birdingplace ali opazovalnica za ptice
Kdaj si nazadnje obiskal starše?
Ne, ne, mislil sem kraj Starše, malo južno od Maribora. Ni daleč, a dovolj daleč, da si poiščemo kakšen recimo temu piknik plac po domače, plac, kjer se bomo malo odpočili, kaj pojedli, se malo relaksirali in potem z kakšno fotko za spomin se vrnili v norišnico vsakdana. Morem priznati, da nikoli v življenju do pred par dni nisem slišal za Starševski ribnik. Bo potrebno se kdaj še vrniti. Meni se je dopadlo.
