Včasih smo radi streljali.
Kot otroci, ko smo bili indijanci in kavbojci, lopovi in policaji. Z leti so se nekateri prebili do samih tekmovalcev v malokalibrskem streljanju, drugi pa čisto dvignili roke od orožja. Nekateri zbirajo puškete, pištole, težko orožje. Imamo klube po državi, ki združujejo ljubitelje streljanja. In prav je tako. Vsakemu svoje.
Avdio zapis: Strelski center Gaj
Otroški spomini so najlepši!
Vsa nedolžnost, brez pretiravanja, laži, tekmovalnosti. Čista beseda, čist spomin na nek dogodek ali več njih. Pri srcu nam postane topleje, kar nekako zažarimo v obraz. Otroštvo je vsaj zame, najlepše življenjsko obdobje.
Audio gradivo: Spomin na otroštvo
Malo nakladanja o minljivosti časa.
Ni glih neko znanstveno delo, ampak pogled in zapis v možganih osebka, ki miga tukaj in sedaj in še nekaj časa bo. Migal, mislim. Nakladanje nakladača v oddaji Nakladalka. Kaj čejš še bolj smotanega?
Audio gradivo: Junij bo minil, je, še ni
Grad Viltuš - propadajoča lepota
Ne vem po kom imam tole, da me zanima zgodovina? Po mami sigurno ne, mama ni bila nikoli za takšne hece. Pa dobro, ali ima kaj veze po kom? Nima, v glavnem, da se meni dopadne te pa je kak je, kaj te čejš?! Grad, ki še kljub počasnemu a sigurnemu propadu pokončno stoji na svojem mestu in pozdravlja občasne obiskovalce.
Audio gradivo: Grad Viltuš in nekaj malega o njem
Škoda, da se nekateri vračajo na sceno po napačni poti.
Govorim o gostinstvu, o lokalih, kateri premorejo še tisto malo, kar se imenuje hrana, prehrana, malica, a la cart in kaj vem koliko je še imen za tole. Počasi bo imen več kot pa dobrih gostiln in vedno bolj si bomo lahko na glas zapeli tisto Andrejevo, Vse manj je dobrih gostiln.
Audio gradivo: Gostišče Pri treh lipah proti drugim
Link na njihovo stran
